Tradicija godbeništva na Slovenskem je zelo stara in razširjena, saj imamo kar 115 godb na pihala. Največ godb je nastalo konec 19. in v začetku 20. stoletja, hkrati z narodnim prebudništvom in organiziranim delovanjem delavskega razreda. Najstarejša je idrijska godba, ki ima preko 350 let, najmlajše pa so veteranske godbe, ki so nastajale v zadnjih dvajsetih letih. Godbeništvo je med instrumentalnimi zasedbami na Slovenskem najštevilčnejše in najbolj organizirano. V preteklem obdobju je izredno opazen napredek celotne godbeniške dejavnosti, ne le v številčnosti, temveč tudi v številu kvalitetnih orkestrov, dogodkov in dirigentov. Med njimi nekateri sodijo v sam vrh na mednarodnih in svetovnih tekmovanjih.
V Ljubljani je najstarejši Papirniški pihalni orkester, ki so ga delavci Papirnice Vevče ustanovili leta 1900. Po drugi svetovni vojni so v Ljubljani nastajale nove godbe oz. pihalni orkestri. Konec leta 1945 je bila ustanovljena Šišenska mladinska godba (uradno Mladinska pihalna godba »Hinko Smrekar« Ljubljana Šiška). Njen umetniški vodja, dirigent in »spiritus agens« je bil Leander Pegan st., akademski glasbenik pozavnist. Leta 1950 je bil ustanovljen Pihalni orkester Litostroj (njegovo prvotno ime je bilo Mladinska godba Litostroj). Ustanovil ga je dirigent Leander Pegan, ki je bil Litostrojčanom zvest 27 let. Pihalni orkester Bežigrad (naslednik Mladinske godbe Ježica) je nastal leta 1952. Pihalni orkester Ljubljana – Vič je nastal leta 1982. Ustanovil ga je dirigent Josip Grgasović. Leta 2005 je bila ustanovljena Godba ljubljanskih veteranov. Leta 2022 se je Pihalni orkester Litostroj preimenoval v Pihalni orkester Ljubljana.
Pred dvajsetimi leti je Ljubljana dobila nov pihalni orkester Godbo ljubljanskih veteranov, ki je po starosti svojih članov najstarejši orkester v Sloveniji.
Konec leta 2004 sem predsednikom, dirigentom in godbenikom ljubljanskih pihalnih orkestrov dal pobudo za ustanovitev ljubljanskega veteranskega orkestra. Mesto Ljubljana in vsi ljubljanski orkestri naj bi z veteranskim orkestrom dobili možnost za dodatno druženje, muziciranje in nastopanje v tretjem življenjskem obdobju.
Prvo srečanje in vaja orkestra v nastajanju sta bila 1. februarja 2005. Srečanja se je udeležilo 15 godbenikov. Vajo je vodil dirigent Jože Hriberšek. Nato pa so se pričele ob torkih redne vaje in kaj hitro je sledila ustanovitev kulturnega društva. Novica o uspešnem delu novega ljubljanskega orkestra se je širila in vedno več starejših godbenikov spodbudila k vključitvi. Sestav orkestra je bil (in je še danes) zelo raznolik, tako ро starosti kot po poklicni in glasbeni izobrazbi. Orkestru se je postopoma pridružilo tudi dvanajst upokojenih uglednih akademskih glasbenikov in pedagogov. Krstni nastop orkestra je bil pod taktirko Jožeta Hriberška 29. septembra 2005 na otvoritvi Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani.
GLV si je že na začetku delovanja zadala nalogo gojiti slovensko glasbeno izročilo za godbeni sestav. Dirigent Jože Hriberšek je vodil orkester štiri leta. V četrtem letu delovanja je naštudiral z orkestrom že tri samostojne koncertne programe in osem priložnostnih.
V začetku leta 2009 je po bolezni Jožeta Hriberška s težkim srcem prevzel umetniško vodenje orkestra Alojz Zupan – Vuj. Vuja sem povabil v orkester kot klarinetista že takoj leta 2005. Poznala sva se že od mladosti kot folklorna glasbenika. Bil je ugoden čas, saj se je upokojil v radijskem simfoničnem orkestru in prenehal umetniško voditi Delavsko godbo Trbovlje. Želja po igranju klarineta je bila pri njem tako močna, da je prišel takoj med nas. Seveda sem mu ponudil skrajni desni stol koncertnega mojstra, pa mi je odvrnil: “Ti si zaslužen za rojstvo tega orkestra, pa sedi na njem in vežbaj.” Vuj bi raje še naprej igral klarinet, pa ga je za vodenje pregovorila tudi soproga Ančka. Pod njegovim vodstvom je orkester doživel svoj kakovostni vrh. Prvič smo gostovali v avstrijskem Schladmingu na prireditvi Lange Nacht na mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov Mid Europe. Vuj je dirigiral brez paličice, vendar je iz godbe izvabil najboljše. “Špili pob,” je imel navado reči po trboveljsko klepetavemu godbeniku.
“To je še bolš kot simfonični orkester,” je primerjal ljubiteljsko igranje v godbi in poklicno v simfoničnem orkestru. Tako kot skoraj 30 let v trboveljski je vztrajal tudiv GLV do prerane smrti 1. januarja 2012.
GLV je doslej vodilo šest dirigentov: Jože Hriberšek (2005–2008), Alojz Zupan – Vuj (2008–2012), Tomaž Grintal (2012-2013), Viktor Kresnik (2013-2017), Jurij Cizej (2018-2020), Viktor Kresnik (2021-2022) in Jože Kregar (2022–). Za čim manj težav, za njihovo premagovanje in zagotavljanje pogojev za kvantitetno in kvalitetno delovanje sva poskrbela moja malenkost (od ustanovitve do leta 2020) in od leta 2020 dalje predsednik Marko Kovač – oba ob izdatni podpori upravnih organov kulturnega društva. Letos bo GLV praznovala dvajsetletnico delovanja 16. novembra 2024 z jubilejnim koncertom v Slovenski filharmoniji. Godbeniki so tudi sicer najbolj ponosni na vsakoletne celovečerne koncerte v Slovenski filharmoniji.
Igranje GLV je bilo doslej preverjeno na številnih domačih koncertih in nastopih in na prenekaterem nastopu na tujem. Orkester je gostoval v Števerjanu, Bazovici, Gropadi, Novem Vinodolskem, Puli, Schladmingu in Pliberku.
GLV je aktivna v veteranskem gibanju v godbeništvu (v aktivu veteranskih godb Slovenije) in v projektih Starosti prijazne Ljubljane. Za vse svoje delo so bili večkrat nagrajeni doma in na tujem. Med prejemniki priznanj so bili tudi številni posamezniki iz vrst GLV. Ministrstvo za kulturo RS je GLV podelilo status društva v javnem interesu na področju kulture 2010 (obnovljen 2019). Ocenilo je, da društvo izkazuje pomembnejše dosežke svojega delovanja s koncerti, z udeležbo na domačih in mednarodnih festivalih in s prispevkom k medkulturnemu dialogu.
Zveza kulturnih društev Ljubljana je GLV ob njeni dvajsetletnici 23. maja 2024 podelila Listino Zveze kulturnih društev Ljubljana.
V GLV delujeta tudi dve samostojni sekciji, komorni zasedbi: Kvartet klarinetov GLV (od leta 2013) pod umetniškim vodstvom prof. Slavka Goričarja in Jazz tentet GLV (od leta 2019), ki ga vodi Miha Jazbinšek. Kvartet klarinetov GLV je postal v zadnjih letih prepoznavna komorna skupina v Ljubljani in širše. Nastopajo s skladbami klasičnega pa tudi zabavnejšega repertoarja. Posebno pozornost posvečajo odličnim priredbam slovenskih ljudskih pesmi. Gostovali so že večkrat na tujem: v Trstu, Wagrainu, Münchnu, Svečah, na Svetih Višarjah in v bližnji Ovčji vasi (Malborghetto – Valbruna).
Godba Ljubljanskih veteranov med svojo (pretežno starejšo) publiko, med stanovalce domov za starejše in bolnike prinaša domačnost, optimizem in vedrino ter lepoto svojega glasbenega poslanstva – predvsem pa upanje v jutrišnji dan.
Zavestno si prizadevamo polepšati dan sebi in drugim v prihodnje.
Milan Pavliha, član Godbe ljubljanskih veteranov